Sodobna profesionalna vojska temelji na učinkoviti selekciji in profesionalni orientaciji svojih zaposlenih, kar pomeni da delovna mesta zasedajo usposobljeni in učinkoviti posamezniki. Vsi dosedanji modeli preverjanja usposobljenosti (fizične in psihične) v SV so bili preneseni iz ameriške vojske ali pa nekih pravih norm in modelov za selekcijo sploh ni. Še posebno pa niso bili izdelani za področje psihičnih značilnosti. Pojavlja se tudi velik problem selekcioniranja za potrebe različnih rodov oz. delovnih mest znotraj SV. Zaradi tega se pojavljajo vprašanja o primernosti testov in normativov za posamezne stopnje usposobljenosti za slovensko populacijo. Selekcijski postopek lahko izloči tiste posameznike, ki bi bili uspešni na operativnem področju, ali pa obratno vključi tiste, ki bodo uspešni pri usposabljanju, po končanem usposabljanju (šolanju) pa bi bila njihova uspešnost nižja. Zagovorniki selekcije "za usposabljanje" menijo, da je dobra dolgoročna predikcija težka in da je naloga usposabljanja, da usposobi kandidate za njihovo operativno uspešnost. Če je struktura usposabljanja glede na naloge, na katere se usposabljanje nanaša neustrezna, potem je potrebo spremeniti strukturo usposabljanja (in tudi selekcijske kriterije za usposabljanje). Skratka, selekcijski postopki morajo zagotavljati čim manjše število častnikov, katerih razlika med uspešnostjo pri usposabljanju in med uspešnostjo v vojaških enotah je velika. Nobena selekcija pred nastopom službe ne more biti uspešna, če je usposabljanje neustrezno koncipirano. V tem smislu mora biti struktura usposabljanja relevantna glede na delo, za katerega usposabljanje poteka in kot taka je lahko tudi del selekcije.
Selekcijski postopki so danes bistveno drugačni kot pred 50 leti, v veliki meri zaradi prispevka psihologov k selekciji. To se kaže enostavno v povečani vojaški učinkovitosti in v bolj veljavnih selekcijskih postopkih. Psihologi pri vprašanjih selekcije igrajo trojno vlogo: kot aktivni selektorji, kot raziskovalci in pri razvoju selekcijskih instrumentov. Te vloge so medsebojno komplementarne. V prihodnosti lahko pričakujemo nadaljni razvoj selekcijskih postopkov. Oceniti je potrebno primernost sedanjega sistema preverjanja gibalnih sposobnosti pripadnikov SV, primernost sedanjih norm, primerjati modele preverjanja gibalnih sposbnosti v različnih oboroženih silah in izdelati bolj selektiven sistem preverjanja, ki bo pripomogel tudi k zmanjšanju tveganja poškodb in drugih zdravstvenih tveganj pri izvajanju testov, v skladu s čemer smo si postavili cilje projekta, ki so: - Analiza tujih modelov preverjanja psiho-fizičnih sposobnosti - analiza sistema preverjanja psiho-fizičnih sposobnosti v SV - analiza ustreznosti norm (vključno z vidika zdravstvenega tveganja itd.) - izdelava modela in norm, ki bodo optimalne za razmere v SV in izdelava priporočil za uporabo ugotovitev. Metodika projekta bo sledila zastavljenemu cilju, izvedbi osnovnih motoričnih in morfoloških meritev ter kompleksnih psihodiagnostičnih pregledov posameznikov na različnih mestih. Temu bo sledila analiza učinkovitosti in priprava želenih norm. V zadnji fazi sledi normalizacija in standardizacija postopkov za posamezne kategorije zaposlenih. Za zansljivo selekcijo potrebujemo široka psihofizična testiranja (500-1000 ljudi), ki bodo dala zanesljive in veljavne norme. Motorični in morfološki del projekta bo vodila Fakulteta za šport s svojimi sodelavci, psihološki del projekta pa Filozofska fakulteta z ostalimi raziskovalnimi inštitucijami, navedenimi v prijavi. Glavni namen projekta je torej postaviti učinkovit, Sloveniji prilagojen model preverjanja psiho-fizičnih sposobnosti oz. usposobljenosti za SV, pri čemer bomo skušali narediti tudi okvire in predloge formalne oz. organizacijske postavitve tega modela v SV. Podoben model je nosilec psihološkega dela projekta prof.dr. Maks Tušak že postavil pri delu s specialnimi enotami slovenske policije in tam že poteka pod njegovim koordinatorstvom in vodstvom. Z bogatimi izkušnjami lahko tak sodoben model postavimo tudi v okviru SV. Rezultati projekta so neposredno namenjeni MO, ki naj bi s pomočjo rezultatov postavila tak sodoben in učinkovit model selekcioniranja (za potrebe zaposlitve v SV) in preverjanja usposobljenosti zaposlenih v SV.
.png)